stvar se bo dogajala v torek od 12.00 naprej v Cankarjevem domu, klikni za splošne informacije, da ne bom tukaj smetil s splošnimi informacijami. sicer so že kot pri prejšnjem simpoziju o Dostojevskem "na polno" nabutali en sam dan z referati, tako da je možno, da bo debata, ki naj bi bila nekakšni point simpozijev, zopet izostala, referati pa itak izidejo enkrat kasneje v pisni obliki (najverjetneje v Literaturi). čeprav na obvestilih piše za neke karte, se jih bržkone ne bo potrebovalo za vstop in poslušanje ljudi, kako berejo.

ker sem ta topick dal v kulturo, bi lahko kaj povedali o samem Zajcu. Zajčev ritem, ki je najvidneje izražen z zanj značilnim, kot so nam rekli na faxu, paralelizmom členov je, kot je sam večkrat rekel, ključnega pomena za grajenje vzdušja (ob katerem včasih pomislim na nekakšno preroško napovedovanje). v marsikateri pesmi združi nedemokratično stanje takratne družbe, ki ga je pesnik pri ustvarjanju občutil, in nasprotno, brezčasno temo problema pesnjenja ali pa pesniškega izrekanja. tu sem imel predvsem v mislih njegov štiklc Kepa pepela (tukajle še par njjegovih pesmi poleg omenjene), kjer vidi nevarnost izrekanju (izpustitvi ognja) v vednosti, da "vrane ubijejo belo vrano". ko bi kasneje le želel izpustiti besedo, ko odklene usta v ta namen, ne izbruhne ognja, temveč ima usta le polna pepela (tu se kaže tudi obraten vpliv reagiranja ognja na zunanje dejavnike, če pomislimo fizikalno. vdirajoči kisik ognja ne spodbudi, ampak posredno povzroči smrt ognja v pepel). poskus izreka notranjega dogajanja, bobnenja v glavi zaradi siline amorfnih misli, se izjalovi, beseda je, kot že tolikokrat, nezadostna. lahko pa bi v kontekstu zgodovine brali to tudi kot negativni vpliv svobode na moč pesnikovega izraza.
jezika nima več, zato si stvari novega iz zemlje, kar, saj to je vendar literatura, konotira marsikaj. lahko bi šlo, kar mi je manj verjetno, za smrt (povrnitev v prah, deli telesa postajajo zemlja, kar lahko pomeni tudi začasno smrt in ponovni vznik), ali pa za (ponovno) rojstvo, ki se navezuje na stvaritev prvih ljudi iz zemlje/prahu (prehod v prastari svet mitičnega (stvaritev iz zemlje vendarle spada pod mit). mitološkost je za Zajca precej značilna) in ki lahko evocira nov način ustvarjanja. v območju mita, pravljic se človek sooča s strahovi notranjosti in zunanjosti in še marsičim drugim v podobah nadnaravnih bitij. v drami letos še igra Jagababa, primer mitične drame, v kateri je izražena tendenca po smrti. o tem se lahko seveda še pogovarjamo.

tudi ti, kateri to bereš, lahko poveš kaj o zajcu, npr. o kakšni njegovi pesmi ali pa drami ali pa, če si ga srečal/a kdaj na ulici in mu rekel/la Bravo, dober pesnik si.

Meni je zelo všeč pesem Bela mačica. Zveni zelo nedolžno, ampak ko jo berem, imam ves čas občutek, da se nekaj neprijetnega skriva spodaj. Mojstrsko.

http://www.lyrikline.org/index.php?id=60&L=3&author=dz00&cHash=98089bf7d7
Zajc in nekaj naših in precej tujih sodobnih pesnikov v pohvalnem številu jezikov.

Simpozij je bil poln Danetovih prijateljev in častilcev, zato je bil v primerjavi z drugima dvema manj huronski in živčen, a tudi manj strokoven. Čisto v njegovem stilu.