Novejša slovenska književnost III

Anja

Saj se navadiš.

Ampak meni je nekako uspelo biti na skoraj vseh predavanjih. Je pa vsaj snov zaniimiva.

_________________
I intend to live forever. So far so good.

chamzy

Če ne drugače, se splača hodit na predavanja proti koncu leta, ker si kar precej zapomni, kdo je hodil.

_________________
Kafka reče samemu sebi: Zdaj, ko sta oba odšla,
sem ostal sam.
Ne bom več sanjal samega sebe.

Agata · Število prispevkov: 20 Join date: 07/10/2008

fearddark je napisal/a:

mi lahko kdo pove, kaj je blo danes na predavanjih, ker nism mogla prit..... kaksne splosne info... hvala..

Sem pretipkavala zase ... tukaj imaš zapiske od zadnjič. Kjer so vprašajčki pa me lahko kdo tudi dopolni (sem tko grdo pisala, da sem komaj brala za sabo).

______________________________________________________________________

Sodobna slovenska dramatika se sooča s specifičnim fenomenom – izjemno razvejano gledališko produkcijo s kvalitetnimi režiserji in igralci, medtem ko je produkcija izvirne dramatike bistveno manjša (dramske novitete so zelo redke).

GLEDALIŠČA

1. INSTITUCIONALNA/PROFESIONALNA GLEDALIŠČA (plačani od države)
V Sloveniji imamo 12 profesionalnih gledališč (SNG Drama Ljubljana, SNG Maribor, Mestno gledališče Ljubljansko, Mladinsko gledališče, Glej, Prešernovo gledališče Kranj …).

Poglej repertoar v tem letu!

2. AMATERSKA GLEDALIŠČA ali t. i. LJUBITELJSKI ODER
Glede na število prebivalcev imamo zelo veliko amaterskih gledališč z relativno kvalitetno produkcijo.

3. KOMERCIALNA GLEDALIŠČA (Špas teater, Cafe teater …)
Komercialna gledališča so doživela razcvet v 20. stol. (zlasti v 2/2 90. let). Danes so del popularne kulture. Vloga teh gledališč je predvsem sprostitev in zabava, vendar so kljub temu lahko zelo kvalitetna. Bistvo komercialnih gledališč je, da napolnijo dvorane do zadnjega sedeža in velikokrat temeljijo na zvezdniških imenih (Jurij Zrnec, Zvezdana Mlakar, Jernej Šugman …). Najpogosteje posegajo po svetovnih uspešnicah, ki jih aktualizirajo za potrebe slovenske publike, včasih pa so jim dodani tudi improvizacijski domisleki igralca ali režiserja.

4. Širok pojem SODOBNE SCENSKE UMETNOSTI, ki ne zajemajo le gledališča. Gre za najrazličnejše pojave, ki združujejo različne scenske ustvarjalce, pri čemer končni izdelek ni več zavezan tekstu (dramsko besedilo ni več bivališče smisla, ampak postane gradivo/substanca, s katero je možno manipulirati). Sem sodijo najrazličnejši performansi, poulična gledališča, multimedijska umetnost ???

Pod 1., 2., in 3. točko so dramska gledališča, kjer ima primarno funkcijo fabula.
Pod 4. točko pa se bolj poudarja idejni koncept, povezovanje različnih ustvarjalcev. Zelo pogosto gre za avtorske projekte. S tem se ukvarjajo npr. Dragan Živadinov, Emil Hrvatin, Pograjec … Emil Hrvatin živi svoje življenje kot umetniško delo/idejni koncept. Danes je on tudi zasebno Janez Janša.

DOSTOPNOST DRAMSKIH BESEDIL

Dramska besedila so dostopna v KNJIŽNIH OBLIKAH:

1. Knjigarna, knjižnica.
2. V slovenščini je malo izdajanja. Dramske hiše izdajajo gledališke liste in v njih objavijo besedila (večina gledaliških listov je pri nas zelo kvalitetnih).
3. Literarne revije:
Sodobnost – redno objavlja tudi dramska besedila in letno izda tematsko številko.
Dialogi ????

FESTIVALI

V slovenskem prostoru je več festivalov, namenjenih dramskim besedilom in gledališki produkciji.

1. TEDEN SLOVENSKE DRAME (konec marca, Prešernovo gledališče Kranj)
Teden slovenske drame izpostavlja slovensko dramatiko in uprizarjanje del slovenskih avtorjev (prikazane so najboljše uprizoritve slovenskih dramskih del). V sklopu TSD poteka Natečaj za najboljšo izvirno slovensko dramsko besedilo (tekst!). Nagrajenec prejme Grumovo nagrado. Gre za anonimni natečaj, na katerega ponavadi prispe okrog 50 tekstov, zajema pa finančno nagrado, priznanje avtorju, omogoča uprizoritev teksta, tekst je preveden v angleščino (omogoča prodor na tuje odre) in ponavadi sledi tudi objava (Sodobnost izda 5 nominiranih). Podeljuje se že od leta 1979. Štirikratni nagrajenci so: Dušan Jovanovič, Drago Jančar, Matjaž Zupančič. Leta 2007 je nagrado dobila 1. ženska: Draga Potočnjak s tekstom Za naše mlade dame. Letos (2008) je nagrado prejel Rok Viličnjak: Smeti na luni.

V okviru TSD potekajo 3 stvari:
1. Uprizoritve slovenskih dramskih besedil.
2. Podeljevanje Grumove nagrade za najboljše izvirno slovensko dramsko besedilo.
3. Delavnica dramskega pisanja (z željo po spodbujanju mladih avtorjev).

2. BORŠTNIKOVO SREČANJE
Borštnikovo srečanje je v večji meri usmerjeno v gledališko produkcijo. Iz vsega leta so izbrani najboljši, ki med seboj tekmujejo. Najbolj dragocena nagrada je Borštnikov prstan, ki ga prejme igralec za življenjsko delo. Srečanje obsega tudi spremljevalni program, ki zajema najrazličnejša predavanja in simpozije.

3. DNEVI KOMEDIJE v Celju, od leta 1992, namenjeni uprizoritvam komedij. V sklopu DK poteka nagradni natečaj Žlahtno komedijsko pero za najboljšo slovensko komedijo (bienale – na 2 leti). Največkrat je nagrado prejel Vinko Möderndorfer.

SODOBNI MEDIJI – INTERNET

1. www.sigledal.org
To je portal slovenskega gledališča, ki zajema 3 področja in deluje po podobnem sistemu kot wikipedija:
VEŽA – tu se zrcali utrip aktualnih dramskih dogodkov
GESLO – spletna enciklopedija slovenskega gledališča (avtorji,
seznami nagrajencev, nekatera dramska besedila)
REP – spletni letopis slovenskega gledališča (zgodovina gledališč,
repertoarji za nazaj)

2. www.pre-glej.si
Glej je gledališče, Pre-Glej pa je inštitucija mladih. Vodja je Simona Semenič. Tu najdemo veliko besedil najmlajših avtorjev. S to spletno stranjo je omogočen prostor za srečevanje mladih dram, možnost bralnih uprizoritev, kritičnih odzivov, različna predavanja in možnost mednarodne izmenjave.

Končni namen dramskega besedila je uprizoritev. To je še posebej za mlade problem in bralne uprizoritve naj bi zapolnile to vrzel.

SPECIFIČNOST BRANJA DRAMSKIH BESEDIL oz. drugačnost od romana
(Zakaj se na lestvicah književnih uspešnic nikoli ne znajdejo dramska besedila?)

1. Dramsko besedilo sestavljata 2 vrsti besedila (to je 1. izpostavil Roman Ingarden 1931, Literarna umetnina), ki se stalno menjavata: DIALOG (glavno besedilo) – izključno stvari, ki jih predstavljene osebe dejansko izgovarjajo, in DIDASKALIJE (stransko besedilo) – kje in kdaj se dogaja, kdo govori, kaj dela.

Didaskalije ob prenosu na oder prestopajo iz območja jezika v konkretno – ne izginejo! Izrazijo se skozi sceno, igralce …

2. Struktura dramskega dialoga

Dialog v romanu in v drami ni ista stvar! Dramski dialog mora zaradi odsotnosti fiktivnega pripovedovalca, ki komentira dogajanje in usmerja bralca v proznih delih, drugače vzpostaviti fiktivni svet. Nastopajoče osebe so zato v drami vzpostavljene kot subjekti, ki se v direktnem govoru predstavljajo same. Zato funkcionira dialog v romanu kot pripovedovalčev citat, dialog v drami pa se pojavlja kot avtonomen govor dramskih oseb oz. kot serija govornih menjav, ki sama s svojo pomensko in retorično razsežnostjo formira dramski kontekst.

Ali lahko Cankarjeve Hlapce beremo na enak način kot Alamuta?
Anne Ubersfeld: »Racina lahko beremo kot roman, ampak to ni prav dobro za razumevanje Racina.« Enako bi lahko rekli tudi za Hlapce in Alamuta.

Dramski dialog je informacijsko gostejši kot dialog v romanu.

3. Govor dramskih oseb je vedno govor v prostoru in času. Zato je potrebno branje, ki dialog sproti opremlja s časovnimi in prostorskimi določili, ki ustrezajo poteku dogajanja.

Branje dramskih besedil, če želi biti kolikor toliko učinkovito, je zmeraj dvojno branje. To pomeni, da gre za branje, ki zna na sleherni točki prebrano dramsko besedilo prevesti v potencialno uprizoritev, a zna hkrati tudi v dramski uprizoritvi najti in strukturno določiti elemente literarnega.

4. Recepcijske zmožnosti bralca in gledalca upošteva dramatik že v pisanju drame (zato dramska besedila niso dolga po 500 strani in več, ampak so krajša, vseeno pa je nekaj izjem, npr. Bratje Karamazovi??).

Odrska predstavitev sili dramatike k zgoščenemu pisanju, saj se odvijajo v največ 2–3h urah, v zamejenem, nekaj m2 velikem odrskem prizorišču. Dramska besedila se začnejo tik pred nekim odločilnim trenutkom. Dramatiki dosežejo ekonomičnost s posebno tehniko drame.

Branje – lahko bi brali dolgo (tudi čez 500 strani) – greš lahko nazaj pogledat.
Uprizoritev – traja nepretrgoma – teži k koncu. Se ne vrača nazaj.

DEFINICIJA DRAME (avtor Lado Kralj: Teorija drame)

Drama je literarni tekst, ki poleg branja omogoča ali celo zahteva uprizoritev. V ta namen je razdeljena v glavni tekst (fiktivni premi govor) in stranski tekst (didaskalije).

Ta definicija je zelo splošna in vzdrži za vsa dramska besedila.

DVOJNI EKSISTENČNI STATUS

Za dramo je značilen t. i. dvojni eksistenčni status. Po eni strani obstaja kot literarno besedilo (sestavljeno izključno iz jezikovnih znakov), po drugi pa kot odrska uprizoritev (iz jezikovnih in nejezikovnih znakov). Med njima je razdelitev.

Zato so razlike tudi v aktu recepcije. Branje poteka bistveno drugače kot spremljanje gledališke uprizoritve. Pri branju dekodiramo črkovne znake in tako iz jezikovnih znakov tvorimo mentalne uprizoritve. Pri branju sestavljamo informacije zaporedno. Zato je branje počasnejša operacija v primerjavi s spremljanjem uprizoritve, ki zahteva multisenzorično percepcijo. Multisenzorična percepcija pomeni, da zaznavamo vizualne in slušne znake hkrati, kot jih sporočajo oseba, govor, kostum, scena … Branje – zgolj jezik. Gledališče – najrazličnejši dražljaji, velik del informacij je zunaj besedila.

Avtor besedila, ki ga beremo, je dramatik.
Avtor uprizoritve, ki jo gledamo, je režiser.

Gledalec gleda uprizoritev, katere sestavni del je dramsko besedilo, a prebrano skozi oči režiserja in igralca in aktualizirano glede na pričakovanja in navade gledalca.

Sprejemniki dramskega besedila so treh vrst:
1. Bralci.
2. Režiserji, igralci in ekipa.
3. Gledalci.
Vsak dramatik piše za sočasno publiko (npr. Cankar je pisal za publiko svojega časa). Čas uprizoritve pa lahko aktualnost zamakne – uprizoritev poteka za publiko v času uprizoritve (kar je lahko 200 let kasneje).

Dramsko besedilo in uprizoritev ponavadi nista ista stvar!

Recepcija:
Ko beremo, smo vedno sami, zato so reakcije individualne.
V gledališču smo del kolektivnega občinstva, zato so tudi nekatere reakcije kolektivne (ploskanje na koncu, smeh …) – nekoliko različno za vsako uprizoritev posebej.

Ali je dramsko besedilo avtonomno in samozadostno umetniško delo ali le predloga za uprizoritev?

Razmerje med dramskim besedilom in uprizoritvijo se skozi zgodovino spreminja. Zgodovina je preferirala uprizoritev (npr. Shakespeare je pisal samo za uprizarjanje, didaskalije so dopisovali založniki ob tiskanju). Vrh ?? bralna drama (ampak tudi te so bile kasneje uprizorjene). Konec 19. stol. se pojavi režiser, ki utemelji gledališče kot svojo umetnost, ki ni odvisna od drame.

Danes se priznava fluidno razmerje med obema. Poudarja se, da gre za 2 različna znakovna sistema, ki se ne izključujeta. Danes je odvisno od režiserja, usmeritve gledališča in še ali bo vloga teksta dominantna ali omejena na nek izhodiščni impulz, ki omogoča široko paleto uprizoritvenih praks.

_______________________________________________________

To je to. cat

tara · Število prispevkov: 21 Join date: 22/09/2008

Najlepša ti hvala Agata!! sunny

Florina de Dios · Število prispevkov: 13 Join date: 26/09/2008 Age: 25

Agata, ti pa si od sile! Neverjetno, kot transkripcija.

DeeDee · Število prispevkov: 51 Join date: 26/09/2008

vav Agata...carica si...če pretipkavaš vsako predavanje se priporočam (pa verjetno še kdo), da daš vsakič tako na forum Smile

aja pa hvala ti za to...

fearddark

ful hvala!!!!! še so dobri ljudje!!!

_________________
Vivre est une maladie dont le sommeil nous soulage toutes les seize heures. C'est un palliatif; la mort est le remede.

pocahontas · Število prispevkov: 149 Join date: 21/09/2008

Ful so dobri zapiski. Smile

Sem lahko jaz še svoje malo dopolnila. Smile

Hvala

Dateljni · Število prispevkov: 63 Join date: 01/10/2008

Super, js sm, kot ponavad pozabu, da je treba kej narst

Predsednik od ŠOU-a

jaz sem seveda raje v zadjni klopi zganjal različne pizdarije, kot je npr. klepetanje Cool

pocahontas · Število prispevkov: 149 Join date: 21/09/2008

A bi se dal mogoče za današnje predavanje tud dobit kakšne zapiske? Embarassed

Agata · Število prispevkov: 20 Join date: 07/10/2008

Ha ha

Lahko jih objavim, ko jih bom pretipkala. Ni problema, verjetno še danes, če bom našla čas. Drugače sem pa šla predčasno ven, tako da bi bila zelo vesela, če kdo pove, kaj ste počeli naprej s tistim listom, ki smo ga dobili? Ste se kaj pogovarjali? Bi bila zelo hvaležna, če bi kdo povedal. Mi je pa jasno, da prav veliko verjetno ne, glede na to, da je bila ura že čez 11. Ali pa, če je še kaj takega povedala na koncu ... Sleep

Btw, a kdo ve, je treba tole Cankarjevo dramatiko vso prebrat?

No, če že, a ful podrobno? study

Da ne bo tako kot pri prejšnjih NSK-jih, ko sem vse na koncu brala ... in pomešala. scratch

soncnica · Število prispevkov: 1 Join date: 03/10/2008

Za izpit je potrebno prebrati celega Cankarja (lani nismo imeli za prebrati le Lepo Vido in pa Jakoba Rudo) in sploh vse, kar je na seznamu, saj sprašuje tudi zelo podrobne obnove. Če prebereš le obnovo in če te potem vpraša to obnovo, ni dovolj.

A mi lahko kdo pove, kdaj ima letos Bartolova govorilne ure?

Admin · Admin Število prispevkov: 66 Join date: 21/09/2008

Agata, ti si moja rešiteljica... se mi križajo predavanja namreč..

čopka

jaz sem razmišljala, da bi ob četrtkih prihajala na fax kar z laptopom. xD resnično ne uspem napisati vsega, kar pove, če pa mi že uspe, pol pa to tak grdo nakracam, da sama pozneje več ne vem prebrati. a bi blo čudno, če bi nekdo v predavalnici zagreto tipkal na računalnik? Laughing